Srečkov steg


Si rad v naravi? Se rad družiš s prijatelji?

Sežanski skavti Srečkovega stega te vabimo, da se nam pridružiš! Klikni na spodnji gumb kjer te čaka več informacij!


Kdo smo skavti?

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je prostovoljna, nacionalna mladinska organizacija, ki se ukvarja z vzgojo in izobraževanjem otrok in mladih.Temelji na načelih, ki jih je v začetku 20. stoletja napisal Lord Robert Baden-Powell, ustanovitelj skavtskega gibanja. ZSKSS je bilo ustanovljeno leta 1990 na temeljih predvojnega slovenskega skavtstva. ZSKSS ima več kot 5300 aktivnih članov. Razdeljeni so v štiri starostne skupine (večinoma so stari od 6 do 30 let); vodi jih več kot 900 mladinskih voditeljev, prostovoljcev.Osnovni namen vzgoje v ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, narodnih in mednarodnih skupnosti. 💚


Kdo sestavlja steg Sežana 1?

Delimo se na krdelo spretnih nočnih lovcev, četo s Krasa, klan Btwne skupnost voditeljev s kraške gmajne,Zagnani mladi voditelji in člani s celotnega Krasa in Brkinov, ki radi zapravljamo cajt za skavte oz. preživljamo čas v naravi, se igramo, družimo, učimo skavtskih veščin, dobro jemo, pojemo, ustvarjamo...

Novice

Vivamus in libero sit amet nulla auctor convallis. Sed finibus nulla enim, vitae vehicula nibh lobortis eu. Suspendisse rhoncus ac urna nec dignissim. Praesent aliquet sagittis pellentesque. Curabitur ac nunc vel massa porttitor sodales eu malesuada ipsum. Sed sodales, lorem at rutrum pretium, ante lorem lacinia turpis, non gravida erat urna a magna. In maximus cursus orci, sit amet facilisis nisl finibus at. Vestibulum laoreet dui id nibh rutrum, vel pharetra magna mattis. Maecenas nec ex gravida, rhoncus erat at, pellentesque quam. Vestibulum dui dolor, tincidunt eget vestibulum id, convallis at ipsum.

Naš steg

Od kje ime Srečkov steg? Od kje naše barve?

Steg Sežana 1 dolga leta ni imel svojega imena, pravzaprav od samega začetka, leta 1999, ko je bil v Sežani ustanovljen steg Sežana 1.V skavtskem letu 2012/13 pa smo se odločili, da želimo tudi preko poimenovanja našega stega, klica in simbolov povezati člane in v njih okrepiti zavest pripadnosti skavtom ter ponos na to, kar so!


Barve stega

Barva našega stega je teranasta ali jerina rdeča. Na rutki so približno enakovredno zastopane siva barva kamenja, modrina brinovih jagod in rdeča barva terana in zemlje jerine in tudi osnovna barva sežanskega grba. Ker sta modra in siva že barvi nekaterih drugih stegov, smo se odločili za izstopajočo rdečo.

Volčič ali volkuljica nosi rutko brez obrobe - samo sivo. Novo rutko dobi v četi, ko priseže na skavtsko obljubo, in ta rutka ga potem spremlja skozi celo življenje. Rutka je osnovni del skavtske uniforme, ki se jo nosi na vsaki skavtski aktivnosti. Rutka je ponos vsakega skavta, nekakšen razpoznavni znak, po katerem se ločujejo skavti različnih krajev in celo držav.

Sezanska rutka. Siva podlaga z dodanima modrim in teranastim trakom.

Srečkov steg

Smo edini steg na Krasu in gotovo je v teh kraji najprepoznavnejši kulturnik, pesnik Srečko Kosovel. Kot predan kristjan, ljubitelj narave in Slovenije (posebno Krasa), prijatelj z lepim, dobrim in preprostim predvsem pa moder in radoživ človek, se nam je zdel več kot primeren zgled vsem nam. Poleg tega je iz njegovega imena moč čudovito izpeljati svojilni pridevnik, ki nas nagovarja k optimizmu in veselju do življenja, eni od skavtskih vrednot!


Srečkov steg! I.A.!

Klic stega smo ohranili iz leta 2008, ko smo na prvem slovenskem skavtskem Jamboreeju morali izvesti klic in smo se kar na kraju dogodka na pobudo voditelja Martina dogovorili za: Sežana 1! I.A!. Klic je nekoliko humoren. A ker je povezan z imenom stega, lepo zveni in je enostaven, smo nanj ponosni. Odgovor na "Sežana1!" je namreč vzet iz Srečkovega Konsa št.5, ko Srečko Kosovel z oponašenjem oslovega riganja opozarja na nespamet ljudi. Skavti s svojo razigranostjo morda zgledamo nespametni, a se v resnici trudimo, da bi postali odgovrni državljani in kristjani. Po tem, ko smo za ime stega izbrali Srečkov steg, se je naš klic spremenil v Srečkov steg! I.A.!

Veje

Delimo se na krdelo spretnih nočnih lovcev, četo s Krasa, klan Btwne skupnost voditeljev s kraške gmajne,Zagnani mladi voditelji in člani s celotnega Krasa in Brkinov, ki radi zapravljamo cajt za skavte oz. preživljamo čas v naravi, se igramo, družimo, učimo skavtskih veščin, dobro jemo, pojemo, ustvarjamo...

VV - Vovčiči in vovkuljice

od 3. do vključno 5. razreda OŠ

Njihova barva je rumena, zavetnik veje pa je sv. Frančišek. Na srečanjih v igrah in dejavnostih sledijo junaku Maugliju iz Knjige o džungli in lovijo plene.Volčji pozdrav se glasi: Dober lov!



IV - Izvidniki in vodnice

od 6. razreda do vključno 1. letnika

Izvidniki in vodnice so mladostniki, stari od 12 do 16 let (6. razred OŠ do vključno 1. letnik SŠ).
Njihova barva je zelena, zavetnik veje pa sv. Jurij, ki je obenem zavetnik tudi vseh skavtinj in skavtov. Goduje 23. aprila.
Veja izvidnikov in vodnic temelji na pustolovščinah in preživetju v naravi (bivakiranje, ognji in kuhanje, vozli in vezave, prva pomoč, rastline, orientacija, varnost pri delu …).
Izvidniki in vodnice se delijo v vode, ki jih vodi vodnik, celo četo pa vodi četovodja. Vsak vod ima svoje ime, geslo in klic.
Pozdrav izvidnikov in vodnic se glasi: Bodi pripravljen - vedno pripravljen!

Četa s Krasa

Oktobrsko sonce se je leta 1998 nagibalo k novembrski burji, ko je v Sežani nastala četa dvanajstih izvidnikov in vodnic. Delili so se na vod Delfinov in vod Kresnic.Danes našo četo sestavlja kar 30 izvidnikov in vodnic, ki se delijo v 5 vodov: Delfine, Močerade, Bouhe, Veverice in Čebele.Od leta 2013 ima četa tudi ime, in sicer preprosto Četa s Krasa. Mislimo, da nas to ime kar dobro opiše.Srečanja čete potekajo ob sobotah popoldne, običajno enkrat do dvakrat na mesec. Trajajo dve uri. Poleg srečanj čete se izvidniki in vodnice sestajajo tudi na vodovih srečanjih, ki jih organizira vodnik. Srečanja potekajo večinoma v naravi, prav tako kot tudi ostali večdnevni dogodki čete: jesenovanje, zimovanje in vrhunec skavtskega leta - poletni tabor.


Četa je sestavljena iz manjših podskupin, ki se imenujejo vodi. Spodaj si lahko ogledate, kdo sestavlja kakšen vod in kratke opise le teh.



Bouhe

Čebele

Veverce

Močeradi

Že kot ime pove smo zelo prilagodljivi in iznajdljivi.
Nikoli nismo lačni ker je hrana vedno prva prioriteta- prazen močerad ne stoji po koncu. Ko pa se najemo rade volje prehodimo 60 kilometrov v 12 urah pa brez vode ker se nam je neda nosit s sabo. Seveda pa mesa nemoremo jesti surovega zato tudi vsi obvladamo termično obdelavo še posebej na odprtem ognju. Ko pa je čas za postavitev bivališča se raje odločimo za spanje pod zvezdami saj smo preveč leni da bi si ga sami naredili.

Delfini

PP - Popotnice in popotniki

od 2. letnika do 21 let

Popotniki in popotnice so mladi, stari 17 let in več (od 2. letnika SŠ dalje). Njihova barva je rdeča, zavetnik veje pa je sveti Pavel. Trije temelji, ki se jih popotniki in popotnice držijo so: pot, služenje, skupnost.Pozdrav popotnikov in popotnic: Srečno pot!

Molitev PP

Gospod, uči me velikodušnosti, da ti bom služil, kakor služiš, da bom dajal, ne da bi štel, da se bom bojeval, ne da bi mislil na rane, da se bom žrtvoval, ne da bi pričakoval druge zahvale, kakor zavest, da vršim tvojo sveto voljo. Amen.

Btwni

Opis: Smo različnih velikosti in oblik, vsak izmed nas je pomemben, nobeden ne sme odpast in usak paše na drugo srajco.Pravila klana:
1. Odgovorim na sporočila
2. Če je mogoče, spotoma na srečanje poberem še ostale člane
3. Na srečanja ne zamujam, če nimam tehtnega razloga
4. Aktivno sodelujem pri srečanjih
O naših srečanjih:
- ker smo popotniki, potrebujemo na srečanjih majhen nahrbtnik, dobro obutev, obleko primerno vremenu, nož in še kaj
- običajno se dobimo vsake dva tedna ob sobotah ob 16h
- na srečanjih smo večino časa v naravi
- večkrat na leto gremo na večdnevni izlet v naravo, kjer tudi prespimo
- poleti gremo na potovalni tabor, ki traja običajno 2 dni oz. več, odvisno od zagnanosti klanovcev in njihovih želj
- smo koristni



SKVO - Skupnost voditeljev

od 19 let naprej

Med 19. in 21. letom se odločimo ali bomo voditelji ali člani drugih organizacij ali kako drugače z dobrimi deli aktivni člani družbe. Voditeljice in voditelji so motor vsakega stega; mnogi pravijo, da so največ pridobili kot voditelji. Skavtski voditelji se naučijo veščin dela z ljudmi, vodenja, financiranja, organiziranja, vzgajanja ipd.

Povezave za voditelje:

Fotogalerija

Spodej je ene par naših galerij. Ene fotke so malo boljše, druge pa so bolj arhivske.

Skavtsko leto 2023/24


Skavtsko leto 2022/23


Arhiv starejših fotk

Seznam dogodkov v letu 2023/24

September

DatumVejaImeLokacija
30.9 - 1.10SKVOSKVO VikendŠNS

Oktober

DatumVejaImeLokacija
7.10SKVODržavno srečanje voditeljevŠNS
14.10 od 16:00STEGSkavt za en danLipov list, Sežana
19.10ZUNANJIOtvoritev Skavtske hišeSkavtska hiša
20.10 ob 18:00IVVodniško srečanjeSkavtska soba
21.10 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
21.10 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
21.10 ob 18:00SKVOSKVO srečanjeSkavtska soba
22.10PPPP SrečanjeŠNS

November

DatumVejaImeLokacija
4.11 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
4.11PPPP SrečanjeŠNS
11.11SKVOSrečanje za stegovodje in strateški svet ZSKSSŠNS
12.11SKVOSvet ZdruženjaŠNS
17.11 - 18.11IVJesenovanjeSkavtska soba
18.11 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
19.11 ob 9:00SKVOSKVO srečanjeDutovlje
25.11PPPP SrečanjeŠNS
25.11SKVONeformalnoŠNS

December

DatumVejaImeLokacija
2.12 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
2.12 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
2.12 ob 18:00SKVOSKVO srečanjeSkavtska soba
4.12 ob 16:00ZUNANJIPraznična SežanaLipov list, Sežana
9.12ZUNANJIMeddržavni sprejem LMBAvstrija
10.12ZUNANJIOgnjiščni sprejem LMB [za SKVO in PP]ŠNS
16.12 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
16.12 ob 18:00STEGLokalni sprejmem LMBCerkev sv. Martina Sežana
17.12 čez danSTEGDelitev LMB po župnijahpo Krasu
18.12 - 22.12STEGDelitev LMB po šolah in občinahpo Krasu
22.12STEGDelitev LMB po javnih ustanovah v SežaniSežana
23.12SKVONeformalnoŠNS

Januar

DatumVejaImeLokacija
12.1 - 14.1STEGZimovanjeŠNS
25.1SKVOFinančno in administrativno poslovanje stegaŠNS
27.1 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
27.1 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
27.1PPPP SrečanjeŠNS
27.1 ob 18:00SKVOSKVO srečanjeSkavtska soba
31.1DASrečanje za duhovne asistenteŠNS

Februar

DatumVejaImeLokacija
10.2 ob 19:00SKVOSKVO srečanjeSkavtska soba
10.2 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
10.2 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
10.2PPPP SrečanjeŠNS
22.2STEGDan SpominaŠNS
24.2 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba

Marec

DatumVejaImeLokacija
1.3 - 3.3SKVODuhovne vaje za voditeljeŠNS
9.3SKVOSvet ZdruženjaŠNS
9.3 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
9.3PPPP SrečanjeŠNS
15.3 - 17.3SKVODržavno srečanje voditeljev po vejahŠNS
23.3 ob 14:00IVVodniško srečanjeSkavtska soba
23.3 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
23.3 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
23.3PPPP SrečanjeŠNS
23.3SKVONeformalnoŠNS
27.3PPPP SrečanjeŠNS

April

DatumVejaImeLokacija
5.4 - 6.4IVPomladovanje in IV IzpitiŠNS
12.4SKVOSrečanje za stegovodjeŠNS
13.4 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
13.4PPPP SrečanjeŠNS
13.4 ob 9:00SKVOSKVO srečanjeDutovlje
20.4IVIV Izziv (Zaključni dogodek)ŠNS
20.4PPPP SrečanjeŠNS

Maj

DatumVejaImeLokacija
10.5 ob 18:00IVVodniško srečanjeSkavtska soba
11.5 ob 16:00VVSrečanje krdelaSkavtska soba
11.5 ob 16:00IVSrečanje četeSkavtska soba
11.5PPPP SrečanjeŠNS
11.5 ob 18:00SKVOSKVO srečanjeSkavtska soba
18.5SKVO PPSKVOPPjadaŠNS
25.5STEGObljubeŠNS

Junij

DatumVejaImeLokacija
7.6 - 8.6STEGZaključek skavtskega letaŠNS

Julij

DatumVejaImeLokacija
22.7 - 1.8PPRoverway, evropski tabor PPNorveška

Avgust

DatumVejaImeLokacija
-   


Legenda:ŠNS - Še naknadno sporočimo
PR - Predviden datum. Ni še točno določeno.
VV - dogodek za vejo VV
IV - dogodek za vejo IV
PP - dogodek za vejo PP
SKVO - dogodek za vejo SKVO - za voditelje
STEG - dogodek za celoten steg
DA - dogodek za duhovne asistente
ZUNANJI - dogodek, ki ga ne organizira steg Sežana 1

Osebno spremljanje

Pomen samega osebnega napredovanja je, da se izvidnik nauči nekaj novega oz. svojo stopnjo znanja v določeni veščini še nagradi in napreduje!

Osebno spremljanje (v nadaljevanju OS) delimo na 3 stopnje, pri katerih je potrebno poleg skavtskega izpita, opraviti (spoznati) določeno število veščin glede na leto v četi in 1 interesno dejavnost.

StopnjaOkvirno št. let v četiKaj vse rabim?
Raziskovalec1. ali 2. letoskavtski izpit + 1 veščina + vloga v vodu
Poznavalec3. ali 4. letoskavtski izpit + 2 veščini + 1 interesna dejavnost + vloga v vodu
Raziskovalec5. ali 6. leto oz. odhodnikiskavtski izpit + 4 veščini + 1 interesna dejavnost + vloga v vodu + organizacija vodovega potepa

Veščine

Veščine, ki jih lahko posameznik opravlja so naslednje (poleg je napisan tudi mentor/voditelj, ki letos zastopa to področje).

Ime veščineOdgovorni voditelj
Osnove skavtstvaLara
Stezosledstvo in živaliPeter
BivakiranjePeter
PioneristikaLucija
Prva pomočLucija
Orientacija in odpravaMarko
Ognji in kuhanjeLucija
Rastline in dendrologijaLara
TZV car*Marko

*samo za vodnike in podvodnike, ki se udeležijo TZVja


Interesne dejavnosti

Interesna dejavnost mora temeljiti na enem od naslednjih področjih:

  • Veščine povezane z ljudmi

  • Športne veščine

  • Ročne spretnosti

  • Naravoslovje in tehnika

  • Kultura in umetnost

Pri izbrani interesni dejavnosti si izvidnik sam določi mentorja, ki ga bo ob tem spremljal.


Izvajanje osebnega spremljanja

1. Vsak izvidnik si za svoje napredovanje izbere veščine in interesno dejavnost.2. Ko izbere veščine napiše SMS/email enemu od voditeljev.3. Izvidniki na srečanju dobijo knjižico napredovanja, ki jo izpolnijo z osnovnimi podatki in dopišejo cilje glede na izbrane veščine. Knjižico skrbno hrani in nosi s sabo na srečanja.4. Cilje, ki si jih zada prinese pokazati svojemu mentorju določene veščine, da jih ta potrdi oz. ob ugotovitvi, da je izbran cilj prelahek izbereta novega. Takrat se izvidnik lahko loti opravljanja. Vsako veščino, ki jo izvidnik opravi, predstavi oz. pokaže izdelek na četinem srečanju.5. Za vsako opravljeno veščino in interesno dejavnost izvidnik dobi nalepko v knjižico napredovanja. Ko izvidnik opravi vse zastavljene cilje in za to pridobi vse potrebne nalepke, na koncu leta (Vitezovanje) pridobijo našitek glede na stopnjo.

Vsebine za IV izpit

Kazalo


Skavtski zakoni

1. zakon časti: Skavt si šteje v čast,da si pridobi zaupanje.
2. zakon zvestobe: Skavt je zvest Bogu in domovini.
3. zakon ljubezni: Skavt pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
4. zakon bratstva: Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat.
5. zakon plemenitosti: Skavt je plemenit.
6. zakon prijateljstva do narave: Skavt spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.
7. zakon reda: Skavt uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
8. zakon poguma: Skavt si v težavah žvižga in poje.
9. zakon varčnosti: Skavt je delaven in varčen.
10. zakon čistosti: Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih.

Skavtska obljuba

"Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval-a služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone."

Molitev IV

Gospod Jezus, daj, da bo moja vest prema kot visoka smreka, ki se dviga proti nebu. Da bo moja velikodušnost kot studenec, ki vedno daje in se nikdar ne izčrpa. Da bo moja duša kristalno čista kot potoki, ki jih rode brezmadežni snegovi. Da bo moja volja kot granit, ki se nikdar ne okruši. Da bo imela moja mladost po vseh gorskih stezah tebe za prijatelja svoje neprestane poti navzgor. Da bo križ ob poti kakor srečanje s prijateljem.
In tako bodi vedno.
Amen.

Obred obljube

Obred obljube poteka navadno med mašo. Novinec mora svoje besedilo obvladati na pamet. Med obredom četa stoji v kvadratu, vsak novinec pa je med člani svojega voda. Duhovni asistent blagoslovi rutke in simbole, ki so na oltarju ob zastavi. Začne se sam obred.(ČV- četovodja, N- novinec)ČV: Kaj prosite?
N(vsi): Postati skavti.
ČV: Veste kaj pomeni človek časti?
N(vsi): Da, odkrito in pošteno si zaslužiti zaupanje.
ČV: Poznate skavtske zakone?
N(vsi): Da.
ČV: Naštejte jih.
N(vsi):
Skavt(inja) si šteje v čast, da si pridobi zaupanje.
Skavt(inja) je zvest(a) Bogu in domovini.
Skavt(inja) pomaga bližnjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo.
Skavt(inja) je prijatelj(ica) vsakomur in vsem skavtinjam in skavtom brat/sestra.
Skavt(inja) je plemenit(a).
Skavt(inja) spoštuje naravo in vidi v njej božje delo.
Skavt(inja) uboga svoje starše in predstojnike ter vestno opravlja svoje dolžnosti.
Skavt(inja) si v težavah žvižga in poje.
Skavt(inja) je delaven(a) in varčen(a).
Skavt(inja) je čist(a) v mislih, besedah in dejanjih.

ČV: Zakaj želite postati skavti?
N(vsi): Da bi se učili služiti Bogu in domovini.
ČV: Za koliko časa?
N(vsi): Če je Bogu všeč, za vedno.
ČV: Naj pristopi……. , ki je izrazil/a željo postati skavt/inja!
(Novinec pristopi k zastavi, ki je v vodoravni legi pred voditeljem.Vodnik spremi novinca pred vodstvo, pozdravi s palico in stopi korak nazaj.)
ČV: Ali lahko zaupam tvoji časti, da se boš trudil/a po svojih močeh izpolnjevati zakone? (Novinec iztegne nad zastavo desnico in v pozdravu izreče obljubo.)
N: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z božjo pomočjo prizadeval/a služiti Bogu in domovini, pomagati svojemu bližnjemu ter izpolnjevati skavtske zakone. (Nato voditelj izroči posameznim novincem okoli vratu rutko, jim stisne levico po skavtsko in jim čestita z desnico v pozdravu.)
ČV: Bodi pripravljen!
N: Vedno pripravljen!
ČV: Zaupam, da boš častno in s pomočjo nas vseh izpolnjeval to obljubo, s katero od tega trenutka pripadaš našemu Združenju in veliki skavtski družini sveta kot izvidnik/ vodnica, pripadaš tudi našemu stegu katerega barve te obdajajo.(Novinec se obrne, skupaj s svojim vodnikom proti četi in jo pozdravi; vodnik pozdravi s palico.)
N: Prosim brate in sestre, da mi pomagajo izpolniti kar sem si zastavil. Bodite pripravljeni!
VSI: Vedno pripravljeni! ( Novi I/V in vodnik se vrneta na svoje mesto.)

Skavtski znak

**LOGOTIP**

Uradni logotip je bel napis »Skavti« z vključenim oranžnim simbolom, ki nadomesti piko na črki i, vse skupaj pa je postavljeno na omejeno modro podlago. Če je logotip širok 6cm ali manj, se namesto simbola nad črko i uporabi oranžna pika. Logotip je jasen in čist. Širši javnosti pove, za katero organizacijo gre, saj smo skavti
v Sloveniji že dovolj prepoznavni, da nas ljudje spoznajo zgolj po besedi »skavti« (namesto Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov).

**Modra** modra barva izhaja iz naše tradicije, bila je barva leta 1936 ustanovljenih katoliških skavtov v Sloveniji. Modra poudarja predvsem svobodo - svobodo božjih otrok in svobodo, ki jo le-ti ohranjajo z modrostjo, sproščenostjo in predanostjo Gospodu - zaupanjem in vero. Za obe obliki svobode imamo simbola - globino morja, mir in notranjo uravnoteženost ter sinje prostrano nebo - kot ptice pod nebom. Svoboda za in ne od nečesa. Glavni pomen so: globina, dostojanstvo, modrost in umirjenost. Mir, ki izhaja iz notranje veličine, se izkazuje tudi v življenju.

**Opečnato oranžna** – naša kranjska lilija (Lilium Carniolicum) je oranžne barve. Izraža našo samobitnost, posebnost, slovenstvo in neposredno povezanost z naravo in stvarstvom – še posebej tistim, ki je zapostavljeno in kako drugače prizadeto. Barva kranjsek lilije nam hkrati daje navdih, da lahko tudi v težkih razmerah »gorskega« sveta zraste prekrasen cvet. Redek in iskan ter zato toliko bolj žlahten – prav tak, kakršni želimo biti tudi skavti. Oranžna predstavlja tudi mladost, gorečnost, veselje, igrivost, moč in energijo mladega človeka. Zakaj opečnato oranžna? Želimo, da je v naših krojih videti tudi simbol opeke, gradbeni element. Skavti kot gradniki družbe.

**Bela** – izraža čistost, iskrenost in preprostost.


**SIMBOL**

Simbol tvori lilija (Fleur-de-lis), ki jo obdaja deteljica (Trefoil).

**Lilija:** Baden-Powell je izbral lilijo za simbol skavtstva že ob samem začetku. Učil je, da lilija kot motiv puščice za oznako severa na zemljevidih in kompasih predstavlja skavte, ki naj bi s svojim zgledom, služenjem in dobrimi deli kazali sever, pravo pot. Puščica kaže tudi gor, proti Stvarniku. Stilizirana lilija predstavlja moške lastnosti in je simbol svetovne skavtske organizacije WOSM. Predstavlja skavtsko tradicijo, točnost, natančnost, pravila in kaže na našo preteklost ter željo postati polnopravni člani svetovne skavtske organizacije, biti priznani takšni, kot smo. Lilija s svojo trojnostjo predstavlja tri skavtske kreposti: čistost, odkritosrčnost, požrtvovalnost. Dve petokraki zvezdici predstavljata vsaka po 5 skavtskih zakonov, ki temeljijo na Božjih zapovedih.

**Deteljica:** Stilizirana deteljica simbolizira žensko vlogo v Združenju in je osnova znaka svetovne skavtske organizacije WAGGGS, katere člani smo tudi slovenski skavti. Oblika deteljice s tremi listi je že od nekdaj tesno povezana tudi s krščansko simboliko – sveta trojica, oblika gradnje cerkva. Skavti v deteljici prepoznavamo tri dele skavtske obljube: 1) služiti Bogu in domovini, 2) pomoč bližnjemu in 3) spoštovanje skavtskih zakonov. O tem je govoril že Baden-Powell.

**Povezanost simbolov lilije in deteljice:** Fantje (lilija) in dekleta (deteljica) so v simbolu ZSKSS združeni v eno obliko, »črto«, »enoto«. Predstavlja naše sodelovanje v skupni organizaciji. Preko sovzgoje delujemo in črpamo iz skupnih temeljev, skupnih vrednot, toda hkrati ostajamo posebni v svojih ženskih in moških različnostih in identitetah. Obroč predstavlja bratstvo in enotnost.

Skavtski kroj

Skavtski kroj sestavljajo: rutka, srajca in dolge ali kratke (čez kolena) tamnomodre hlače na pas. Kroj je znamenje pripadnosti in skupnosti. Srajca je opečnato oranžne barve, barva je povzeta po zaščiteni roži: kranjski liliji. Rutka je znamenje opravljene obljube in pripadnosti stegu. Nosi se zvita okoli diagonale nad ovratnikom. Oba krajca združimo s skavtskim rožnim vencem, ki pomeni, da nas vera zvezuje pri obljubi, da nismo nikoli sami, saj nam Bog vedno stoji ob strani. Rutka je skavtu, kar je vitezu meč, zato jo vedno nosi. Odloži jo tik pred spanjem. Ko se zbudi, je prva stvar to, da si nadane rutko. S krojem se nosi zaprto obutev.Naša skavtska rutka je v osnovi sive barve, obroba pa je modra in jerina rdeča. Siva predstavlja kamen, ki ga na Krasu ne manjka, modra predstavlja brinove jagode, rdeča pa predstavlja teran, zemljo jerino, jerina rdeča je tudi osnovna barva sežanskega grba.

Skavtski pozdrav

Skavte po celem svetu med drugim združuje tudi poseben pozdrav. Pa ga sploh razumemo, vemo kaj pomeni in kaj z njim izražamo?Pozdrav izvidnikov in vodnic je sledeč, desno roko dvignejo v višino oči in iztegnemo tri prste – kazalec, sredinec in prstanec, ki pomenijo tri skavtske vrline (ČOP):
- čistost,
- odkritosrčnost in
- požrtvovalnost.
Obenem s palcem pokrijemo mezinec, kar pomeni, da vedno močnejši krije šibkejšega od sebe. Enako načelo so poznali vitezi – vedno so branili uboge in slabotne ljudi. Ko roko dvignemo, izrečemo tudi skavtsko geslo: Bodi pripravljen oz. vedno pripravljen (odvisno od tega s kom se pozdravljamo), lahko pa rečemo tudi kratko bi – pi! Leva roka medtem iztegnjena visi ob telesu.Če se pri pozdravu še rokujemo, to opravimo z levo roko. Tudi to je simbolično – to pomeni, da gredo čustva do skavta, s katerim se rokujemo, od srca do srca. Medtem z desno roko pozdravimo na že opisan način. Pa še ena posebnost je pri rokovanju in sicer je ta posebnost preplet prstov, ki ti ga je pokazal vodnik.Opisan način uporabljamo vedno, kadar koli se srečamo s kakšnim skavtom ali skavtinjo. Tudi, če smo v tujini, tako pozdravljamo – to bo znak za tamkajšnje skavte, po katerem nas bodo spoznali.

Skavtska drža

Pri skavtski drži so roke vedno prekrižane na prsih (z dlanmi oprimemo nadlakt), kar pomeni, da objemamo Kristusa. Izjema je med mašo pri evangeliju in pri povzdigovanju, ko imamo roke spuščene ob telesu, kar predstavlja našo odprtost in ponižnost čakajoč, da se Božja milost zlije na nas.



Vozli

Ambulantni vozel

Ambulantni vozel je enostaven in močno drži. Uporabljamo ga za zvezo dveh enako debelih koncev vrvi. Ker je ploščat in ne tišči, nam služi povsod pri prvi pomoči(zavezovanje s trikotno ruto, fiksiranje zlomljenega uda…). Od tod tudi njegovo ime. Uporabljamo ga tudi pri podaljševanju dveh krajših vrvi, vendar je pomembno, da sta enako debeli, sicer vozel ni zanesljiv. Če so vrvi gladke, raje uporabimo ribiški ali podaljševalni vozel (laks, strune, najlonske (alpinistične) vrvi). Sestavljen je iz dveh polvozlov. Če napravimo dva leva ali dva desna polvozla dobimo BABJI VOZEL.

Osmica

Je eden najbolj enostavnih, vsestranskih vozlov. Je zanesljiv, se hitro naredi in tudi hitro razvozla. Uporabljamo jo lahko na koncu vrvi, da se ta ne razpleta, z njo lahko odebelimo vrv, da ne zdrsne skozi obroč ali klin ali da lažje plezamo po njej. Z njo lahko zvežemo dve vrvi(osmica z dvojno vrvjo), ali pa vrv privežemo na vejo, palico, obroč… uporablja se celo za pritrjevanje trnka na laks, čeprav za to obstajajo bolj primerni vozli.

Kavbojski vozel

Je zelo preprost in praktičen. Uporabljali so ga kravji pastirji za pritrjevanje raznih stvari na sedlo, pritrjevanje sedla na konja in privezovanje konja k drogu. Če je narejen z usnjenim jermenom bolje drži kot z vrvjo. Služi za pritrjevanje srede vrvi na debelejšo vrv in druge predmete. Da se narediti v rokah ali neposredno na vrv.

Tovorni vozel

To je slavni mornarski vozel. Uporablja se povsod, kjer mora biti vozel zanesljiv in ne sme drseti navzdol: pri privezovanju ladje ali čolna k obali, pri napenjanju vrvi čez potok, pri pritrjevanju bremena na kol…

Skrajševalni vozel

Ta vozel se uporablja, če je vrv predolga in se zato ne da dobro napeti, kot tudi kadar je treba zaradi terena postaviti klin bliže šotora.

Ribiški vozel

Je bolj zanesljiv kot ambulantni, vendar se ga ne da povsod uporabiti. Uporablja se predvsem za podaljševanje vrvi in zank. Na mestu je tudi, kadar mora zvezana oz. podaljšana vrv zdržati sunkovite natege, kot pri ladji in čolnu.

Prusikov vozel

Uporabljamo ga za premično pritrditev vrvi na debelejšo vrv, pri samoreševanju, med spuščanjem in varovanjem, za pritrjevanje sredine vrvi na debelejšo vrv(npr. pri izdelavi visečega mostu). To je v bistvu dvakratni kavbojski vozel.

Policijski vozel

Uporablja se v glavnem za to, da se nekomu zveže roke ali noge. Položimo vrv na dlani, ki so obrnjene navzgor, desno bliže telesu. Potem levo približamo desno pa oddaljimo, vendar oboje nad vmesno vrvjo. Nato med kazalec in sredinec vsake roke primemo vrv z nasprotne strani in jo potegnemo skozi polzanko ven. Zanki, ki tako nastaneta, potem nataknemo na roke. Potegnemo konce, da se zanki zadrgneta in zavežemo ambulantni vozel, da se lisice ne razrahljajo.

Frančiskanski vozel

Namenjen je za odebelitev vrvi, npr. da vrv ne zdrkne skozi zanko, vponko ali kaj drugega. Z njim lahko naredimo odebelitve na vrvi, da lažje plezaš po njej. Primeren je tudi kot okrasni vozel, frančiškani pa jih imajo narejene na koncu vrvi, s katero so opasani, kot znamenje zaobljube.


Vezave

Križna in diagonalna vezava

Za večja dela v taboru moramo poznati tudi vezave, s katerimi vežemo med seboj palice, drogove, bruna. Vedno pridejo v poštev pri takšnih gradnjah, kot so mostovi, stolpi, skakalnice, pomoli in splavi. Vezavo ponavadi začnemo tako, da konec vrvi pritrdimo na drog s tovornim vozlom, potem ovijamo okrog stičišča drogov po enem izmed dveh načinov vezanja ter na koncu močno ovijemo vrv med drogovoma. Zaključimo tako, da zvežemo oba konca vrvi z ambulantnim vozlom. Križno vezavo uporabljamo ponavadi kadar zvezujemo navpičen in vodoraven drog, diagonalno pa, kadar zvezujemo dva poševna droga.

Križna vezava

Diagonalna vezava


Ostale vsebine za skavtski izpit

Kontakt // seznam voditeljev


Polona Gulič

VV
Akela

polona.gulic@skavti.si

+386 51 237 814

Skrbi da SKVOji niso prekratki.


Marko Pleterski

IV [Stegovodja]

marko.pleterski@skavti.si

+386 41 493 377

Skrbi da maili niso predolgi.


Lucija Vovk

IV

lucijavovk3@gmail.com

V borbi proti temu,
da ne shujšamo.


Hana Daolio

VV
Kača Kaja

hana.daolio@gmail.com

Zadolžena za fotografsko
in emocionalno podporo.


Jerneja Nabergoj

PP

jerneja.nabergoj@gmail.com

Kateri je tvoj najljubši skavtski dogodek? Zaključek leta.


Monika Širca

PP

monikasirca@gmail.com

Človek za rože, zelenjavo,
ostalo rastlinje in robčke.


Gašper Lipušček

Duhovni asistent
Balu

glipuscek@gmail.com

Zadolžen za besedotvorje
duhovnih misli.


Lara Kariž Hribernik

IV

lara.kariz@gmail.com

Občasno tehnična pomoč,
občasno CIA vohun.



Peter Hribernik

IV

pero.zaklanec1a@gmail.com

Človek za tehniko,
tehnikalije in tehnične zadeve.


Luka Jesenko

VV & Duhovni asistent
Bagira

jesenko.luka@gmail.com

Zadolžen za prostor v
glavah in zabavne kateheze


Skavt za en dan

Hej ti! 👋Si rad v naravi? Se rad družis s prijatelji? Se rad učiš novih veščin? Bi rad poskusil, kako se postavi in zakuri čisto pravi ogenj in na njem skuha večerjo? Bi se rad naučil postaviti bivak? Mogoče se naučil kakšno novo igro? Hodil po slack-linu? Odkrival kotičke Sezane in počel še mnogo drugega zabavnega?Sežanski skavti Srečkovega stega te vabimo, da za en dan izkusiš skavtstvo! Pridruži se nam v soboto, 14.10 od 16.00 dalje v Lipovem listu v Sežani. Spoznaj, kdo skavti smo in kaj vse počnemo.Tisti, ki ste že prepričani, da bi se nam radi pridružili, izpolnite informativno prijavo (da ne zmanjka hrane).Se vidimo!

Več info na stegsezana1@gmail.com ali +386 41 493 377 (Marko)

Pogosto zastavljena vprašanja


Pridruži se!

Si star/a 8 let ali več in rad/a preživljaš čas v naravi, se družiš s sovrstniki, se uriš v različnih veščinah in ročnih spretnostih, se potepaš naokoli in spoznavaš nove kraje, spiš v šotoru, poješ, kuhaš, se igraš najrazličnejše igre, pomagaš drugim ipd.?

Če bi se rad pridružil skavtom nam pošlji mail na stegsezana1@gmail.com ali marko.pleterski@skavti.si
Lahko nas tudi pokličeš ali pošlješ SMS na 041 493 377 (Marko)
Se vidimo! 👋



Arhiv člankov in objav v medijih

Kraški obzornik

Feb 2024